AKTUALNO
Označevanje kopij papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku
Nov deseti odstavek 81. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da davčnemu zavezancu za opravljeno dobavo blaga ali storitev ni več treba izročiti računa v papirni obliki končnemu potrošniku, razen če končni potrošnik to zahteva. V skladu s petim odstavkom 6. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) mora zavezanec, v primeru ko kupec od njega zahteva izdajo kopije računa, izdati kopijo, ki je enaka originalu, z oznako »KOPIJA« in zaporedno številko kopije računa.
Z navedeno spremembo se ne spreminja načina označevanja izdanih kopij računov, ki je določen v petem odstavku 6. člena ZDavPR. Prvi natisnjen papirnati izvod računa se, enako kot do sedaj, šteje za originalen izvod in se ne označuje. Navedeno velja ne glede na to, ali je račun natisnjen in kupcu izročen neposredno ob izdaji ali naknadno. Vsi nadaljnji natisnjeni računi se štejejo za kopije in morajo biti označeni z oznako »KOPIJA« in zaporedno številko kopije.
Pojasnjujemo, da se prvi natisnjen papirnati izvod računa kot kopija ne označuje niti v primeru, ko kupcu račun ob izdaji ni bil izročen in se le-ta prvič natisne in izroči naknadno inšpektorju, ki opravlja nadzor. Inšpektor bo vedel, da gre za račun, ki kupcu ob izdaji ni bil natisnjen in izročen. Praviloma bo inšpektor v takšnem primeru zahteval izpis še enega izvoda računa. Če bo račun označen z oznako kopija in zaporedno številko kopije 1, bo to dokazovalo, da je označevanje kopij ustrezno urejeno.
Avtor: Finančna uprava Republike Slovenije
| |
Katere so obvezne sestavine (negotovinskega) izdanega računa?
Izdani račun je ena najpomembnejših izvirnih knjigovodskih listin, ki izkazuje poslovne dogodke, in praviloma nastane na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka.
Kaj vse mora biti na računu, pa je odvisno od načina plačila. V praksi ločimo gotovinske in negotovinske, med njima pa je kar nekaj razlik. V tokratnem zapisu se posvečamo negotovinskim računom.
Kaj je račun pri negotovinskem poslovanju?
Negotovinski račun izdamo takrat, ko nam plačnik sredstva (denar) nakaže na TRR račun, torej ne gre za plačilo v gotovini.
Računi za negotovinsko poslovanje morajo vsebovati podatke, ki so nujni in jih predpisuje več zakonov: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) in Slovenski računovodski standardi (SRS).
Za potrebe tega zapisa smo ločili obvezne podatke v dve kategoriji. Podatke, ki se ne spreminjajo z izdajo vsakega računa (kot je na primer ime podjetja), in druge, ki se spreminjajo (kot na primer številka računa).
1. Podatki na računu, ki se ne spreminjajo (lahko jih prednatisnete, če boste imeli tiskane predloge za račune):
Obvezni podatki:
- naziv podjetja,
- naslov podjetja,
- registrski organ, pri katerem je družba vpisana,
- matična številka družbe,
- pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi je treba navesti tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov,
- davčna številka izdajatelja oziroma ID za DDV, če ste zavezanec za DDV.
Naše priporočilo: številka TRR-ja ni obvezen podatek, vendar ga napišite, saj boste s tem poenostavili plačilo računa. Dodajte na račun tudi kontaktne podatke (e-pošta, telefon), saj boste s tem pospešili komunikacijo.
2. Podatki, ki so obvezni, a se spreminjajo
a) Splošni podatki
- datum izdaje računa,
- datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana oz. datum, ko je bilo opravljeno predplačilo (če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa),
- zaporedna številka računa,
- prejemnik računa (naziv, naslov, davčna številka ali ID za DDV),
- datum zapadlosti / valuta (kdaj naj bo račun plačan).
b) Obračunski podatki (podatki, povezani z zneski in opisom opravljenih storitev ali izdelkov)
Če ste zavezanec za DDV
- količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev,
- davčna osnova, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, cena na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popusti, ki niso vključeni v ceno na enoto,
- stopnja DDV,
- znesek DDV mora biti viden posebej (razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev).
Če niste zavezanec za DDV
- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV),
- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV),
- Če izdate račun drugemu davčnemu zavezancu, morate na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.
Priporočljiva je tudi navedba: DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost (nismo zavezanci za DDV).
Izdani računi spadajo med evidence, ki jih morajo podjetniki voditi. Katere so ostale obvezne evidence, si poglejte v 
brezplačnem e-priročniku.
Kako lahko izdam račun?
Račun lahko izdate:
- »ročno«, s pomočjo Worda, Excela ali drugega orodja, le da so zapisani pravi podatki,
- s pomočjo programov za izdajanje računov.
Najpogostejše težave pri ročnem izdajanju računov
Ročno pisanje računov (pri tem imamo v mislih npr. Word, v katerem oblikujete dokument kot račun. Stalne podatke puščate vedno enake, drugi pa se spreminjajo glede na vsebino računa – »shrani kot«). Pri tem načinu lahko pride do naslednjih zapletov:
- Številka računa: Veliko podjetnikov pozabi spremeniti številko računa. Zaradi te napake se lahko pojavijo zadrege, saj je treba račun popravljati in ga ponovno poslati plačniku ali pa celo izdati dobropis.
- Datumi: Ni popravljen datum izdaje računa (ostane prejšnji). Račun je treba zavračati.
- Račun prepišete ali pozabite shraniti: to se lahko hitro zgodi, ko vsak račun kopirate v svoj dokument s pomočjo funkcije »shrani kot«. Če prejšnje različice računa še niste natisnili, ga je treba napisati ponovno. Lahko se zgodi, da račun izdate, pošljete in naknadno ugotovite, da ga niste shranili ali natisnili.
- Ime in podatki naslovnika: Ko vnašate podatke, je treba naslov prepisati iz javne baze (ali drugega vira podatkov). Pravilno je treba prepisati tako ime podjetja, naslov in seveda davčno številko oziroma ID številko. Lahko se zgodi, da napačno prepišete podatke. V praksi se tudi dogaja, da uporabniki pozabijo pravilno prepisati enega od podatkov in pravilno prepišejo naziv podjetja, a pustijo (prejšnjo) davčno številko (ali ID za DDV).
- E-računi: Na ta način (ročno) ne morete izdajati računov javni upravi (digitalno podpisan e-račun).
Prednosti izdajanja računov s pomočjo programov za izdajanje računov
- Program račune številči samodejno, tako da je podvajanje istih številk nemogoče.
- Dodajanje nove stranke je preprosto, saj sistem podatke črpa iz javne baze podatkov, zato so podatki vedno pravi.
- Program si zapomni prednastavljene podatke na artiklih (naziv artikla, cena artikla …) in zato ni potrebno prepisovanje.
- Program vam pripravi tudi e-račun, ki ga neposredno pošljete svojemu kupcu in ga ta uvozi v svoj program.
E-računi so v Sloveniji standard, če želite poslovati s podjetji, ki so v javni lasti. Tu so procesi prejemanja in izdajanja e-računov tekoči in avtomatizirani. Vse to pa vpliva na manjše stroške in manj napak.
Kako je z e-računi v tujini?
Po Italiji, ki je s 1. 1. 2019 uvedla obvezno izdajo e-računov tudi za B2B in B2C, obveznost poslovanja z e-računi najavljajo tudi v drugih državah.
Na Hrvaškem so obveznost prejema v javnem sektorju uvedli v juliju 2019, Srbija pa jih uvaja v januarju 2022 za javni sektor in januarja 2023 za celotno gospodarstvo.
Obveznost izdaje e-računov v javnem sektorju je z januarjem 2020 začela veljati v Franciji in na Portugalskem. V Franciji so najavili tudi obveznost izdaje e-računov pri B2B, kar naj bi uvedli postopoma. Predvidoma z letom 2023 za večja podjetja in z letom 2025 za vse ostale.
Nemčija je uvedla v javnem sektorju obvezen prejem e-računov z novembrom 2019 (nekatere zvezne dežele z aprilom 2020) in pošiljanje e-računov z novembrom 2020.Če želite poslovati s tujino in še niste zavezanci za DDV, morate postati atipični zavezanec za DDV, ne glede ali izdajate e-račune ali klasične.
Posebnosti
Nekatere dejavnosti zahtevajo tudi dodatne klavzule ali pojasnila, ki izhajajo iz različnih zakonov. Nekaj primerov navajamo v nadaljevanju, vendar pa je smiselno, da se pred izdajo prvega računa posvetujete z dobrim računovodjem, ki vam bo pravilno svetoval in vam predlagal prave klavzule, če jih seveda potrebujete.
Posebni primeri računov oziroma klavzule, ki jih morate napisati.
- v primeru izdaje računa s strani kupca blaga ali naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca navedbo »Samofakturiranje«;
- v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV,
- v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«,
- v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona,
- v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije navedbo »Posebna ureditev – Potovalne agencije«,
- v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine navedbo »Posebna ureditev – rabljeno blago«, »Posebna ureditev – umetniški predmeti« ali »Posebna ureditev – zbirke in starine«,
- če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.
Podpisovanje računov in žigosanje
Od nekdaj je veljalo pravilo, da mora biti račun žigosan in podpisan, saj je le tako verodostojen. Danes pa podpisi in žigi (skoraj) niso več potrebni. Glede podpisovanja obstajajo različna tolmačenja. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v nobenem členu ne zahteva, da mora biti izdan oziroma prejet račun podpisan. 229. člen direktive o DDV 2006/112/ES izrecno pravi: »Države članice ne zahtevajo, da so računi podpisani.« Pri tem pa moramo upoštevati tudi Slovenske računovodske standarde, kjer SRS 21. 8. pravi, da morajo biti knjigovodske listine opremljene s podpisi fizičnih oseb. Tudi žigi niso več obvezni in ne povečajo vrednosti listine, lahko pa jih uporabljate.
Predlagamo, da kjer je mogoče, račun podpišete. Če ga pošiljate po e-mailu, lahko dodate skeniran podpis.
Ali je oblika računa pomembna?
Račun ne predstavlja le plačila za vaše delo, temveč odnos vašega podjetja do kupca, zato je pomembno, da so računi lični in pravilni. Oblikovalci so že dobro preučili nujne podatke, ki jih znajo spretno vplesti v celostno podobo in pripraviti privlačen dokument. Če uporabljate logotip ali barve, jih vključite v podobo računa. Dopisne liste in račune lahko poenotite tako, da na dopisni list zapišete vse podatke, ki so nujni na računu.
Davčne blagajne | Minimax
| |
Novembra bo moralo novo namensko digitalno potrdilo pridobiti 4.224 uporabnikov davčnih blagajn, decembra pa še 21.904 takšnih uporabnikov. Vseh uporabnikov davčnih blagajn je sicer 86.841.
Uporabnikom davčnih blagajn se bo v novembru začela iztekati veljavnost namenskih digitalnih potrdil za davčno potrjevanje računov (veljavnost poteče po 5 letih). Prvi uporabniki so jih namreč začeli pridobivati novembra 2015, torej dva meseca pred začetkom uvedbe davčnih blagajn. Če je posameznik v dvomu, kdaj točno mu poteče omenjeno potrdilo, naj se obrne na ponudnika davčne blagajne. Namenska digitalna potrdila namreč po petih letih potečejo, kar pomeni, da davčne blagajne v tem primeru ne bodo delovale (ne bo mogoče davčno potrjevati računov). Zato naj uporabniki davčnih blagajn še pred potekom roka pridobijo novo namensko digitalno potrdilo in izvedejo zamenjavo potrdila v davčni blagajni.
Kako pridobim novo namensko digitalno potrdilo?
Če poteče 5-letni rok namenskega digitalnega potrdila, je potrebno pridobiti novega. Postopek je enak, kot če bi prvič pridobili takšno digitalno potrdilo.
- Zavezanec prek portala eDavki vloži Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, ki se imenuje DPR-PridobitevDP.
- Po vložitvi zahtevka zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejme referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata.
- Prejeto referenčno številko in geslo zavezanec ali njegov pooblaščenec nato vnese v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani Ministrstva za javno upravo (MJU).
- Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzame namensko digitalno potrdilo v obliki ».p12« datoteke.
- Omenjeno potrdilo (».p12« datoteko) nato zavezanec ali pa ponudnik storitve davčne blagajne namesti v program davčne blagajne ali v mini blagajno.
Na spletni strani Miniblagajna sta objavljena dva videa z navodili za pridobitev in prevzem potrdila in tudi pdf z navodili. Navodila so opisana tudi v tehnični dokumentaciji za razvijalce blagajna, poglavje 2.1.
Namensko digitalno potrdilo bo torej zavezanec lahko pridobil ali preklical le elektronsko prek sistema eDavki. Vsi uporabniki davčnih blagajn, ki še niso registrirani kot uporabniki portala eDavki, naj za pridobitev in preklic namenskega digitalnega potrdila čim prej pooblastijo drugo osebo, morda računovodski servis ali ponudnika davčne blagajne. Postopki pooblaščanja so opisani na portalu eDavki.
Za tehnično pomoč lahko zavezanci pokličejo na telefonsko številko (05) 2976 800, vsak dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 15:00 ali pa pošljejo elektronsko pošto na naslov sd.fu@gov.si.
Davčne blagajne | Avtor Bigstock
| |
DZ podprl uvedbo davčnih blagajn
Ljubljana – MMC RTV SLO/Radio Slovenija/STA
Državni zbor je podprl zakon o davčnem potrjevanju računov, ki z 2. januarjem 2016 uvaja davčne blagajne pri poslovanju z gotovino.
Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov. Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile zdaj veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn.
Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.
DZ je sprejel predloge več drugih novel: zakona o avtorski in sorodnih pravicah, zakona o varstvu okolja, zakona o vodah
V skladu z novelo zakona o varstvu okolja proizvodni obrati, ki za delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, brez tega dovoljenja ne bodo smeli obratovati.
Z novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah se v slovenski pravni red prenaša direktiva Evropske unije o osirotelih delih, ki ureja pogoje in uporabo osirotelih del. To je tistih varovanih del, katerih imetnik pravic ni znan ali ga ni mogoče najti. Novela bo omogočila digitalizacijo in razširjanje takšnih del ter posledično prispevala tudi k ohranjanju in razširjanju evropske in slovenske kulturne dediščine.
Novela zakona o vodah med drugim predvideva združitev področja upravljanja z vodami v novoustanovljeno direkcijo za vode ter podaljšuje prehodno obdobje za plačevanje za rabo vode tudi za tiste, ki nimajo koncesije oz. vodne pravice.
Večurna razprava o evropski resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu
Najprej so poslanci na pobudo SDS-a znova več ur razpravljali o evropski resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu. Razen SDS-a večina meni, da potrditev resolucije v DZ-ju ni potrebna.
Pristojni parlamentarni odbor za pravosodje ni sprejel poglavij predloga resolucije, tako da se je obravnava predloga končala že na seji delovnega telesa. Poslanka SDS-a Eva Irgl je v imenu predlagatelja spomnila, da je Evropski parlament v omenjeni resoluciji iz aprila 2009 obsodil totalitarne režime in poudaril, da je treba ohranjati spomin na preteklost. Po njenih besedah je resolucija evropskega parlamenta še posebej pomembna za Slovenijo, saj je naša država trpela pod vsemi tremi totalitarizmi.
Aleksander Kavčič (SMC) je bil kritičen do ponovne vložitve predloga resolucije o podpori evropske resolucije, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z vsebino slednje. V njej namreč piše tudi, da nobena politična stranka ali organ nimata izključne pravice do razlage zgodovine, je pojasnil. Obžaloval je, da je prišlo do današnje razprave. “Izzivalne, neiskrene, podžigajoče razprave o slovenski polpretekli zgodovini padajo na neplodna tla in našim državljankam in državljanom ne prinašajo nikakršne koristi, politično telo pa odmikajo od dejanskih vsakodnevnih izzivov,” je poudaril.
Tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je spomnila, da je omenjeno resolucijo DZ obravnaval že pred šestimi leti. V tem času pa ni prišlo do kakršnih koli novih okoliščin, da bi moral DZ spremeniti svojo odločitev, meni.
Podporo imeli le v NSi-ju
V SD-ju po besedah Matjaža Hana ponovno vložitev predloga za obravnavo resolucije vidijo kot “politično izsiljevanje in recikliranje ideoloških tem”. Tudi on je spomnil na že sprejeto seznanitveno deklaracijo iz leta 2009. Meni, da se v Sloveniji spet krepijo težnje po razvrednotenju partizanskega boja in prikazovanju narodno osvobodilnega boja kot boja za komunistično oblast.
Violeta Tomić (ZL) je zavrnila zgodovinska posploševanja, s katerimi želi desnica v isti koš vreči tako fašizem kot komunizem. Prav tako se ne strinjajo s posploševanjem glede različnih komunističnih režimov. Socialistični projekti so po njenih besedah odprli perspektivo širjenja demokracije na vsa področja človekovega življenja.
Nasprotno Ljudmila Novak (NSi) meni, da je komunizem pri nas povzročil daleč največ gorja. Po njenih besedah je bila večina žrtev brez sojenja tragično pokončana, in sicer ravno v mesecih po drugi svetovni vojni. Ob tem se je zavzela za ohranjanje spomina na te dogodke in njihovo ustrezno vrednotenje, kar da je eno izmed zagotovil, da se kaj takega ne bi ponovilo.
Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je prepričan o nepotrebnosti sprejetja omenjenega predloga. Kot je spomnil, ga tudi v nobeni drugi od evropskih držav niso sprejeli, so ga pa obravnavali na posameznih odborih v posameznih državah. SDS po njegovih besedah s tem venomer odpira ideološki boj in seje razkol.
A. Č.
| |
Tehnične podrobnosti davčnih blagajn že avgusta
Ljubljana – MMC RTV SLO
Tehnične specifikacije za uvedbo t. i. davčnih blagajn z 2. januarjem 2016 bodo po besedah generalne direktorice Fursa Jane Ahčin pripravljene predvidoma avgusta.
Po besedah Ahčinove bo finančna uprava (Furs) testno okolje za razvijalce in uporabnike vzpostavila septembra. DZ je obravnavo predloga zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja te blagajne, opravil v ponedeljek, o predlogu zakonu pa bo glasoval danes. Zakon bo najverjetneje sprejet, saj ga podpirajo vsi razen SDS-a in NSi-ja.
Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence – z izjemo dobaviteljev osnovnih komunalnih storitev. Davčne blagajne bodo nadgradile zdaj veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn, država si od njih obeta od 50 do 100 milijonov izkupička.
Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, obvezen bo od 2. januarja prihodnje leto. Nato bo sledilo dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.
A. Č.
| |
DZ po vetu še enkrat podprl uvedbo davčn
ih blagajn
Julija je DZ zakon potrdil z 48 glasovi
20. julij 2015 ob 09:16,
zadnji poseg: 20. julij 2015 ob 13:43
Ljubljana – MMC RTV SLO
DZ je z 52 glasovi za in 13 proti znova podprl zakonsko rešitev za uvedbo davčnih blagajn, potem ko so državni svetniki v petek na zakon izglasovali veto.
Državni svet je veto na zakon, ki ga je DZ sprejel 15. julija, izglasoval s 15 glasovi za in 13 proti.
Državni svetnik Alojz Kovšca je danes spomnil, da je državni svet veto na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval, ker ni dovolj zadovoljivih odgovorov na temeljno vprašanje – ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi.
Obstoječi sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn po njegovem mnenju ni ustrezno ovrednoten, uvaja pa se že novega – tako bo težko razločiti, koliko je kateri ukrep vplival na višino sive ekonomije in obseg pobranega DDV-ja.
Kot je še poudaril Kovšca, zakon ne odpravlja sive ekonomije, predvsem v najbolj problematičnem delu – kjer se računi ne izdajajo.
Mramor: Rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša
Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Spomnil je, da gre za nadaljevalni ukrep virtualnih blagajn (uvedenih z letom 2013) in vezane knjige (uvedene letos) ter da na področju boja proti sivi ekonomiji potekajo različne aktivnosti.
Davčne blagajne, ki bodo omogočile neposredno internetno povezavo do finančne uprave v realnem času, so po ministrovi oceni rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša. Zavezanci, ki so zdaj uporabljali virtualne davčne blagajne, bodo morali to le nadgraditi, tistim, ki bodo morali opremo kupiti, pa je na voljo tudi 40-odstotna investicijska olajšava.
Zakon predvideva dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci, predvsem manjši, samostojno odločili, ali bodo uporabljali elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, je še dejal Mramor, ki je prepričan, da se bo z davčnimi blagajnami nadzor nad tem področju še povečal.
Država si obeta od 50 do 100 milijonov izkupička
Davčne blagajne oz. registrske blagajne z neposredno medmrežno povezavo do finančne uprave se bodo pri poslovanju z gotovino po zakonu uvedle z 2. januarjem 2016.
Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov izkupička.
Zavezanci bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.
Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.
T. H.
| |
