Telefon

040 238 346

Email

matic@posblagajna.com

DZ po vetu še enkrat podprl uvedbo davčn ih blagajn

Julija je DZ zakon potrdil z 48 glasovi

20. julij 2015 ob 09:16,

zadnji poseg: 20. julij 2015 ob 13:43

Ljubljana – MMC RTV SLO

DZ je z 52 glasovi za in 13 proti znova podprl zakonsko rešitev za uvedbo davčnih blagajn, potem ko so državni svetniki v petek na zakon izglasovali veto.

Državni svet je veto na zakon, ki ga je DZ sprejel 15. julija, izglasoval s 15 glasovi za in 13 proti.

Državni svetnik Alojz Kovšca je danes spomnil, da je državni svet veto na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval, ker ni dovolj zadovoljivih odgovorov na temeljno vprašanje – ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi.

Obstoječi sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn po njegovem mnenju ni ustrezno ovrednoten, uvaja pa se že novega – tako bo težko razločiti, koliko je kateri ukrep vplival na višino sive ekonomije in obseg pobranega DDV-ja.

Kot je še poudaril Kovšca, zakon ne odpravlja sive ekonomije, predvsem v najbolj problematičnem delu – kjer se računi ne izdajajo.

Mramor: Rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša

Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Spomnil je, da gre za nadaljevalni ukrep virtualnih blagajn (uvedenih z letom 2013) in vezane knjige (uvedene letos) ter da na področju boja proti sivi ekonomiji potekajo različne aktivnosti.

Davčne blagajne, ki bodo omogočile neposredno internetno povezavo do finančne uprave v realnem času, so po ministrovi oceni rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša. Zavezanci, ki so zdaj uporabljali virtualne davčne blagajne, bodo morali to le nadgraditi, tistim, ki bodo morali opremo kupiti, pa je na voljo tudi 40-odstotna investicijska olajšava.

Zakon predvideva dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci, predvsem manjši, samostojno odločili, ali bodo uporabljali elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, je še dejal Mramor, ki je prepričan, da se bo z davčnimi blagajnami nadzor nad tem področju še povečal.

Država si obeta od 50 do 100 milijonov izkupička

Davčne blagajne oz. registrske blagajne z neposredno medmrežno povezavo do finančne uprave se bodo pri poslovanju z gotovino po zakonu uvedle z 2. januarjem 2016.

Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov izkupička.

Zavezanci bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.

Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.

T. H.

Sorodne objave

Katere so obvezne sestavine (negotovinskega) izdanega računa?

Izdani račun je ena najpomembnejših izvirnih knjigovodskih listin, ki izkazuje poslovne dogodke, in praviloma nastane na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka. Kaj vse mora biti na računu, pa je odvisno od načina plačila. V praksi ločimo gotovinske in...

Kako je z e-računi v tujini?

Po Italiji, ki je s 1. 1. 2019 uvedla obvezno izdajo e-računov tudi za B2B in B2C, obveznost poslovanja z e-računi najavljajo tudi v drugih državah. Na Hrvaškem so obveznost prejema v javnem sektorju uvedli v juliju 2019, Srbija pa jih uvaja v januarju 2022 za javni...